dr. Stefan Lanka

Temeljna dogma uradne medicine je prepričanje, da so virusi tisti, ki povzročajo bolezni pri ljudeh in da ti virusi pridejo “od zunaj”. Virusi so postali sovražnik številka ena. Kot po tekočem traku odkrivajo nove viruse, ki jih nato proglašajo za povzročitelje bolezni. Ali je res, da virusi povzročajo bolezni?

»Doslej ni še nihče dokazal, da virusi pridejo “od zunaj” oziroma, da vdrejo v človekov organizem iz nekega drugega organizma. Nobenih dokazov ni, da so prav virusi tisti, ki ubijajo. Tako imenovani “smrtonosni” virus je mogoče rekonstruirati šele naknadno. Virusi nastajajo v celicah in njihova naloga je prenos informacij, energije in tudi beljakovin. Raziskave so pokazale, da virusi vedno izvirajo “od znotraj”, kar pomeni, da so bili že prej prisotni v človekovem organizmu in so izraz predhodnega “zamika okolja” (iz nemščine: “Milieu-Verschiebung”, op. prev.). Večina virusov je čista izmišljotina poblaznele znanosti in brezobzirnih zdravstvenih oblasti, ki ravnajo v nasprotju z dokazi in ki prizadetim škodi ali jih celo ubija, kar je mogoče zelo natančno dokazati na primeru avtoimunske bolezni HIV/AIDS.«

Če virusi izvirajo iz naših lastnih celic, lahko ovržemo imunsko hipotezo o tem, kaj naj bi bilo organizmu “tuje” oziroma “lastno”. Kakšne posledice ima to spoznanje za medicino?

»Hipotezo o “tujem” in “lastnem” lahko štejemo za preseženo. To lahko dokažemo na nekaj preprostih primerih. Materin organizem ne zavrne zarodka, čeprav ta predstavlja prisotnost tujih beljakovin v njenem telesu. Bakterije v črevesju in sluznicah so prav tako tuje beljakovine in tudi teh organizem ne zavrne. Navsezadnje pa avtoimunske bolezni kot je AIDS dokazujejo, da obstajajo drugi mehanizmi, ki ne izhajajo iz načela “tujega” proti “lastnemu”. Ta dejstva ovržejo imunsko hipotezo o “tujem” in “lastnem”, s čimer seveda spodbijajo tudi medicinsko prakso, ki temelji prav na tej hipotezi. To velja še posebej za cepljenja.«

Raziskave biologov in virologov kažejo, da je izhodišče življenja sožitje, ne pa boj. Skupaj z drugimi znanstveniki vedno znova opozarjajo, da je danes to sožitje hudo ogroženo. Kakšne vrste je ta nevarnost?

»Zelo pomembno vlogo v celicah igrajo mitohondriji*. Te bakterije v vseh naših celicah proizvajajo energijo. Dejstvo je, da lahko z nekaterimi zdravili, še posebej z antibiotiki, te mitohondrije poškodujemo in uničimo. Posledica pogoste uporabe zdravil je, da celice proizvajajo manj ali sploh nič energije in tako ne morejo več krmiliti svojega delovanja. Celica lahko nato odmre ali pa se nenormalno razvija. Zadnji stadij je rak. Ena od posledic napadalnega obravnavanja bolezni, predvsem z uporabo antibiotikov, je torej rak. Vodilo pri obravnavanju kroničnih stanj naj bo torej: organizma ne napadajmo, temveč mu skušajmo pomagati!«

Kaj ta spoznanja pomenijo v zvezi s cepljenji? Ali cepljenja sploh potrebujemo?

»Na to je mogoče odgovoriti na kratko. Če teorija ne drži, potem tudi cepljenje kot medicinski ukrep ne more biti pravilno. Koristnost cepljenj ni znanstveno dokazana! Prav nasprotno. V praksi smo opazili, da se s cepljenji uničuje celično tkivo, tako da organizem v bistvu poškodujemo, kar se lahko v najslabšem primeru konča celo s smrtjo. Ta mehanizem so v raziskavah doumeli do podrobnosti, v medicinski praksi pa iz tega ne potegnejo nobenih sklepov. Pri tem je treba poudariti, da so cepljenja za medicinsko dejavnost eden največjih in stalnih virov dohodka!«

Po novem propagirajo cepiva, ki so proizvedena s pomočjo genetskega inženiringa. Ali se pri tem ne igramo z ognjem?

»T.i. gentehnološka cepiva in organizme proizvajajo s pomočjo aktivirane dedne substance, ki kot taka v naravi ne obstaja. S cepljenji ali pa z gentehnološko spremenjenimi živili se aktivirana dedna substanca transportira v telo, kjer pride do celičnega jedra. Posledica tega je lom kromosomov. Največja tragika je v tem, da aktivirana dedna substanca ne doseže le telesnih celic, temveč tudi jajčne in semenske celice, kjer v nadaljevanju povzroči hude deformacije potomcev, podobno kot je to primer pri posledicah izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju. Gentehnična cepiva povzročijo nepovratno kontaminiranost dedne zasnove in s tem jajčnih celic ter semenčic, ki so zasnova vseh prihodnjih generacij.«

Ali smo torej pred tem, da uničimo biološke temelje življenja in se samoukinemo? Kako vidite prihodnost človeštva? Kam gremo?

»Kot rečeno, z antibiotiki se uničujejo energetski agregati vseh telesnih celic. Ker se živčne in mišične celice po naravi ne morejo deliti, torej ne morejo postati rakotvorne, postanejo toge in niso več prožne. Zaznavamo stalen porast kroničnih bolezni: obstajajo primerjalne študije o tem, kako močno je pri posameznih skupinah prebivalstva uničena dedna zasnova oz. mitohondriji. Pri tem so potrdili, da pripadniki nekaterih prvobitnih ljudstev še nimajo uničenih mitohondrijev, kar velja tudi za družine, ki so se dosledno izogibale uporabi antibiotikov. Kolikor večja je bila uporaba antibiotikov, toliko hujše so poškodbe. Če se bo poraba antibiotikov ohranila na sedanji stopnji še v dveh naslednjih generacijah, potem lahko preprosto izračunamo, da človeško življenje v sedanji obliki ne bo več mogoče. Poleg tega smo danes v položaju, ki je še dodatno zaskrbljujoč – celice sedanjih in prihodnjih generacij lahko namreč uničimo z gensko manipulacijo. Če se v naslednjih letih ne bo zgodilo nič odločilnega, je preživetje ljudi v industrijskih državah ogroženo že na mikrobiološki ravni. To je nevarna vizija in če ne bomo spodbudili spremembe mišljenja med prebivalstvom in še posebej v politiki, se nam slabo piše.«

Kaj lahko naredimo, da se ta zaskrbljujoča vizija ne uresniči?

»Čisto konkretna možnost je v tem, da se lotimo poglavitne dogme uradne medicine, namreč, da so povzročitelji bolezni nekaj, kar v nas pride od zunaj, in da so to predvsem virusi in bakterije. Morda bo prišlo do streznitve, ko se bo več ljudi začelo zavedati, da nimamo opravka s politiko zdravja, temveč s politiko izkoriščanja in smrti.«

(Z dovoljenjem uredništva revije Aegis impuls)

---

* Mitohondriji = energetska baza celic; v njih so encimi, ki v presnavljanju hranilnih snovi sproščajo energijo; mnogi znanstveniki so prepričani, da so mitohondriji potomci starodavnih bakterijskih oblik, ki so prišle v celico. (vir: Narava, Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, 1982, str. 21, 27)

---

Nemški mikrobiolog dr.Stefan Lanka se zavzema za zagotavljanje človekovih pravic na področju znanstvenega raziskovanja, za odgovorno in etično znanost. Skupaj z dr. med. Heinrichom Kremerjem je ustanovil raziskovalno skupino Medizin & Publizistik, ki združuje neodvisne znanstvenike.