Namen vključitve novih cepiv v program obveznega cepljenja ni bilo zdravje naših otrok,
temveč neupravičen dobiček za uvoznike
Starši – vlagatelji ustavne pobude za oceno ustavnosti zakona o nalezljivih bolezni, ki določa obvezno cepljenje otrok z možnostjo prisile, smo v medijih zasledili informacije o razmerah na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ RS), kjer je revizija ugotovila hude finančne nepravilnosti pri zaračunavanju stroškov za uvoz cepiv. Pri tem je Inštitut za varovanje zdravja prikazal Zavodu za zdravstveno zavarovanje višjo ceno uvoženih cepiv, kot so bili dejanski stroški njihove nabave. Neupravičeno pridobljen dobiček sta si razdelila inštitut za plače zaposlenih in zasebno podjetje Astera v obliki provizije. Tako je inštitut samo v prvih treh mesecih 2002 oškodoval javno zdravstveno blagajno za 50 milijonov tolarjev.
Društvo SVOOD in starši, ki smo v preteklosti že opozarjali na hude kršitve pri uvozu in uporabi cepiv za obvezno cepljenje otrok, na podlagi revizije na IVZ ugotavljamo, da gre odgovornim za izvajanje programa obveznega cepljenja predvsem za doseganje čim večjega dobička vseh vpletenih, manj pa za zdravje naših otrok. Dejstvo je, da je Inštitut za varovanje zdravja RS v program obveznega cepljenja otrok nazadnje vključil tudi cepljenje proti hepatitisu B – bolezen, ki sploh ne ogroža otrok, temveč odrasle osebe v rizičnih skupinah (intravenozne uživalce drog, prostitutke ter zdravstvene delavce in bolnike, ki imajo opravka z netestiranimi krvnimi pripravki). Cepivo Engerix B proti hepatitisu B, ki ga pri nas uporabljajo za obvezno cepljenje otrok (vsak od njih prejme cepivo trikrat!), vsebuje vrsto škodljivih dodatkov (tiomersal – derivat živega srebra, aluminijev hidroksid…) in ima hude stranske učinke (več o tem: Lastnosti cepiva proti hepatitisu B). Povsem enako se je zgodilo z uvedbo obveznega cepljenja proti bakteriji Haemophilus influenzae, ki so ga zdravstvene oblasti sprejele nekritično – praktično čez noč – za vse slovenske otroke, za kar ni bilo nobenih strokovnih razlogov. Obolelost za to boleznijo je v Sloveniji premajhna, da bi lahko opravičili univerzalno cepljenje vseh otrok, tudi tistih iz nerizičnih skupin. Zadnji dogodki so tako osvetlili možnost, da namen vključitve novih cepiv v program obveznega cepljenja ni bilo zdravje naših otrok, temveč neupravičen dobiček, ki si ga je zagotovil IVZ, v obliki provizij pa ga je protipravno deležno tudi podjetje Astera.
Posebej opozarjamo, da je IVZ posel z uvozom cepiv predal zasebnemu podjetju Astera (dva zaposlena), kar je v nasprotju s Pravilnikom o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni (UL 16/99). Pravilnik namreč v 5. členu določa, da se cepljenje sme izvajati le s preparati, ki jih uvaža, nabavlja, skrbi za državno kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje IVZ. Če je IVZ edina pristojna inštitucija, ki sme uvažati cepiva, pomeni, da se cepiva, ki jih vsak dan vbrizgavajo v naše otroke, uporabljajo povsem nezakonito. Pri tem poslu pa so bila očitno kršena tudi določila zakona o javnih naročilih, saj je IVZ nabaljal cepiva brez javnega razpisa.
Ministra za zdravje dr. Dušana Kebra s posebnim dopisom pozivamo, naj razišče vse podrobnosti nezakonite trgovine in ustrezno ukrepa tudi v smislu vključitve organov pregona za ugotavljanje kaznivosti spornih dejanj. Zaposleni v Inštitutu za varovanje zdravja RS imajo namreč po zakonu o nalezljivih boleznih javna pooblastila (5. čl, 46. čl. ZNB) in so kot uradne osebe po Kazenskem zakoniku odgovorne (126. člen KZ) za morebitno zlorabo teh pooblastil in protipravno pridobljeno premoženjsko korist (261. člen KZ).
Društvo za svobodo odločanja SVOOD
Dejan Križaj, predsednik