Namen vključitve novih cepiv v program obveznega cepljenja ni bilo zdravje naših otrok,
temveč neupravičen dobiček za uvoznike

Starši – vlagatelji ustavne pobude za oceno ustavnosti zakona o nalezljivih bolezni, ki določa obvezno cepljenje otrok z možnostjo prisile, smo v medijih zasledili informacije o razmerah na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ RS), kjer je revizija ugotovila hude finančne nepravilnosti pri zaračunavanju stroškov za uvoz cepiv. Pri tem je Inštitut za varovanje zdravja prikazal Zavodu za zdravstveno zavarovanje višjo ceno uvoženih cepiv, kot so bili dejanski stroški njihove nabave. Neupravičeno pridobljen dobiček sta si razdelila inštitut za plače zaposlenih in zasebno podjetje Astera v obliki provizije. Tako je inštitut samo v prvih treh mesecih 2002 oškodoval javno zdravstveno blagajno za 50 milijonov tolarjev.

Društvo SVOOD in starši, ki smo v preteklosti že opozarjali na hude kršitve pri uvozu in uporabi cepiv za obvezno cepljenje otrok, na podlagi revizije na IVZ ugotavljamo, da gre odgovornim za izvajanje programa obveznega cepljenja predvsem za doseganje čim večjega dobička vseh vpletenih, manj pa za zdravje naših otrok. Dejstvo je, da je Inštitut za varovanje zdravja RS v program obveznega cepljenja otrok nazadnje vključil tudi cepljenje proti hepatitisu B – bolezen, ki sploh ne ogroža otrok, temveč odrasle osebe v rizičnih skupinah (intravenozne uživalce drog, prostitutke ter zdravstvene delavce in bolnike, ki imajo opravka z netestiranimi krvnimi pripravki). Cepivo Engerix B proti hepatitisu B, ki ga pri nas uporabljajo za obvezno cepljenje otrok (vsak od njih prejme cepivo trikrat!), vsebuje vrsto škodljivih dodatkov (tiomersal – derivat živega srebra, aluminijev hidroksid…) in ima hude stranske učinke (več o tem: Lastnosti cepiva proti hepatitisu B). Povsem enako se je zgodilo z uvedbo obveznega cepljenja proti bakteriji Haemophilus influenzae, ki so ga zdravstvene oblasti sprejele nekritično – praktično čez noč – za vse slovenske otroke, za kar ni bilo nobenih strokovnih razlogov.  Obolelost za to boleznijo je v Sloveniji premajhna, da bi lahko opravičili univerzalno cepljenje vseh otrok, tudi tistih iz nerizičnih skupin. Zadnji dogodki so tako osvetlili možnost,  da namen vključitve novih cepiv v program obveznega cepljenja ni bilo zdravje naših otrok, temveč neupravičen dobiček, ki si ga je zagotovil IVZ, v obliki provizij pa ga je protipravno deležno tudi podjetje Astera.

Posebej opozarjamo, da je IVZ posel z uvozom cepiv predal zasebnemu podjetju  Astera (dva zaposlena), kar je v nasprotju s Pravilnikom o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni (UL 16/99). Pravilnik namreč v 5. členu določa, da se cepljenje sme izvajati le s preparati, ki jih uvaža, nabavlja, skrbi za državno kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje IVZ. Če je IVZ edina pristojna inštitucija, ki sme uvažati cepiva, pomeni, da se cepiva, ki jih vsak dan vbrizgavajo v naše otroke, uporabljajo povsem nezakonito. Pri tem poslu pa so bila očitno kršena tudi določila zakona o javnih naročilih, saj je IVZ nabaljal cepiva brez javnega razpisa.

Ministra za zdravje dr. Dušana Kebra s posebnim dopisom pozivamo, naj razišče vse podrobnosti nezakonite trgovine in ustrezno ukrepa tudi v smislu vključitve organov pregona za ugotavljanje kaznivosti spornih dejanj. Zaposleni v Inštitutu za varovanje zdravja RS imajo namreč po zakonu o nalezljivih boleznih javna pooblastila (5. čl, 46. čl. ZNB)  in so kot uradne osebe po Kazenskem zakoniku odgovorne (126. člen KZ) za morebitno zlorabo teh pooblastil in protipravno pridobljeno premoženjsko korist (261. člen KZ).
Društvo za svobodo odločanja SVOOD

Dejan Križaj, predsednik

Starši tožijo Ministrstvo za zdravje zaradi uporabe nevarnega cepiva proti hepatitisu B pri obveznem cepljenju otrok

Spor med starši in Ministrstvom za zdravje zaradi nevarnega cepiva proti hepatitisu B bo dobil sodni epilog. Prejšnji teden smo se starši odločili, da zaradi odločitve ministrstva, da je nevarno cepivo dovolj dobro za cepljenje šestletnih otrok, vložimo tožbo na Upravno sodišče v Ljubljani. Starši ne moremo dovoliti, da prisilno vbrizgavajo v naše otroke zelo strupene snovi brez utemeljenega razloga. Ker v Sloveniji ni epidemij hepatitisa B in je tveganje za bolezen pri otrocih izjemno majhno, je tak ukrep protiustaven. Prav tako ne moremo dovoliti, da se slabo preskušeno cepivo preskuša na otrocih brez naše privolitve. Ministrstvo s takim ravnanjem krši otrokove temeljne pravice in svoboščine.

Starši smo septembra vložili na ministrstvo ugovor zaradi uporabe nekakovostnega cepiva Engerix B proti hepatitisu B pri cepljenju šestletnih otrok. Ministrstvo je ugovor zavrnilo. V upravnem postopku, ki smo ga sprožili starši, je ministrstvo ravnalo očitno samovoljno in ni pokazalo potrebne skrbi za sprejem pravilne odločitve. V celoti je opustilo utemeljevanje odločilnih dejstev, saj ni odgovorilo niti na eno samo bistveno navedbo v ugovoru. Ta je vseboval obsežno strokovno in pravno argumentacijo, saj mu je bila priložena 23 strani dolga strokovna priloga, v kateri je bilo navedenih nad 250 referenc iz neodvisne medicinske literature, statističnih letopisov in proizvajalčevih podatkov. Ministrstvo je sprejelo odločitev na hitro in brez potrebnega poglabljanja v sprožena zahtevna vprašanja. Ob tem je kršilo še druga zakonska in ustavna procesna jamstva, prav tako pa tudi mnogo drugih zakonskih in ustavnih pravic otrok in s tem njihovih staršev.

predsednik društva

Aleš Lavrič